Človeška hrbtenica je steber našega telesa, saj zagotavlja osrednjo oporo celotnemu telesu in mu obenem omogoča gibljivost. Hrbtenica kot taka je zasnovana tako, da vzdrži vsakdanje obremenitve, a različni dejavniki, vključno z degeneracijskimi spremembami, poškodbami in preobremenjenostjo, lahko poslabšajo njeno stabilnost in ohromijo njeno nosilnost. Bolečine v hrbtenici naj bi bile prisotne pri kar četrtini prebivalstva do 50. leta starosti, s starostjo pa njihova pojavnost še narašča.

Avtor: Gregor Kavčič, dr.med., spec. ortopedije, vodja oddelka za ortopedsko kirurgijo v SB Novo mesto

Hrbtenica s kompleksnim sestavom vretenc, medvretenčnih ploščic, živcev in mišic ne podpira le našega trupa in zgornjih okončin, temveč omogoča gibljivost celotnega telesa in hkrati ščiti hrbtenjačo v hrbteničnem kanalu. Medvretenčne ploščice, sestavljene iz zunanjega hrustančnega in notranjega mehkega dela, blažijo pritiske in obremenitve na hrbtenico ter zagotavljajo njeno gibljivost. Obhrbtenične mišice in vezi po drugi strani skeletu nudijo oporo, trebušne mišice pa hrbtenici omogočajo upogibanje, tudi obračanje.

Bolečine v križu

Vsak člen hrbteničnega sistema igra pomembno vlogo. Oslabljeno delovanje katerega koli dela se kaže s težavami v stabilnosti in bolečinah, ki se lahko razširijo po celotni hrbtenici vse do okončin. Sicer se večji delež bolečin pojavlja v ledvenem delu hrbtenice, precej manj v vratnem delu, najmanj pa v prsnem delu – sicer najmanj gibljivem delu hrbtenice.

Daleč najpogostejša je mišična bolečina v križu, ki običajno izzveni po tednu ali dveh, sama od sebe. »Najpogostejše težave s hrbtenico so bolečine v križu. Bolečina v križu se vsaj enkrat v življenju pojavi pri 70–80 % ljudi. Vsak trenutek občuti bolečino v križu 15–20 % ljudi. Bolečina v nogi je pridružena bolečini v križu pri četrtini pacientov. Bolečina v križu je večinoma občasna, zmerna in traja kratek čas. Le približno 5 % ljudi trpi za kronično bolečino, pri 1 % pa je bolečina tako huda, da onemogoča normalne dnevne dejavnosti. Slaba polovica ljudi ima po prvi epizodi bolečinsko epizodo vsaj enkrat letno, je pa napoved za spontano prenehanje bolečine ob kateri koli ponovitvi bolečinske epizode dobra.

V večini primerov do trajne bolečine ne pride,« pojasnjuje Gregor Kavčič, dr. med., spec. ortopedije, vodja oddelka za ortopedsko kirurgijo v SB Novo mesto. Ob tem kot najpogostejši vzrok za tovrstne bolečine navede gibe na delovnem mestu – ponavljajoče se sklanjanje, rotacijske obremenitve ledvene hrbtenice, nepravilno dvigovanje bremen, dlje časa trajajoča prisilna drža, pomemben dejavnik je tudi sedenje: »Ob že prisotni bolečini v križu čezmerna telesna teža predstavlja dodatni dejavnik tveganja, da bolečina postane trajna. K pojavu bolečine v križu dodatno zelo prispevajo tudi psihosocialni dejavniki, kot so čustvena napetost, nezadovoljstvo z delovnim mestom, anksioznost in depresija. Možnost nastanka bolečine je večja tudi pri nosečnicah.« Bolečina v križu je lahko tudi posledica drugih hrbteničnih bolezni, bodisi zdrsa ledvenega vretenca (spondilolisteze), hernije diskusa, zožitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza), izrastkov na hrbtenici ali vnetnih revmatičnih bolezni.

Sedenje, nepravilen gib, športne poškodbe, nepravo ležišče …

Ker je vzrok za bolečino v križu pogosto mogoče poiskati kar na delovnem mestu, bodite posebej pozorni pri dvigovanju težkih predmetov. Pri dvigovanju pokrčite kolena in breme držite čim bližje telesa. Dvigujte z nogami, ki naj namesto hrbta prevzamejo večji del obremenitve. Hrbtenica naj bo pri dvigovanju vzravnana.

V sedeči družbi, kot je današnja, lahko poškodbe in okvare hrbtenice povzroči tudi sedenje. Če velik del časa na delovnem mestu presedite, pazite, da ima ledveni del hrbtenice pri tem zadostno podporo. Stol naj bo ergonomsko oblikovan in v pravi višini z mizo, vrat in rame pa naj bodo sproščene, medtem ko naj noge s stopali plosko počivajo na tleh. Vsako uro si vzemite nekaj minut, vstanite in če imate le če, naredite nekaj razteznih vaj.

Ne varčujte pri nakupu primernega ležišča, saj naj bi v povprečju kar tretjino življenja preživeli v postelji. Naše telo je ustvarjeno za gibanje, zato je prav, da se iz sedečega položaja v službi ne prestavimo le na domači kavč, temveč telesu vsaj nekajkrat tedensko privoščimo telesno dejavnost. Športno dejavnost prilagamo svojim sposobnostim, pri tem pa ne pretiravamo, saj lahko tudi športna obremenitev vodi v bolečine in poškodbe.

Skolioza se lahko pojavi tudi na starost

Bolečine v hrbtenici so lahko posledica prirojenih ali razvojnih sprememb (npr. skolioza), vnetij (revmatoidni artritis), tumorjev in drugih bolezni oz. poškodb. Najpogostejši vzrok težav v današnjem času pa predstavljajo degenerativne spremembe, katerih posledice so med drugim hernija diskusa, spinalna stenoza, spondiloza in artroze.

Ukrivljenost hrbtenice oz. skolioza ni bolezensko stanje, temveč posledica različnih nenormalnosti oz. bolezenskih procesov. Ločimo strukturne in nestrukturne skolioze, pri prvih pa je poleg stranske ukrivljenosti prisotna tudi rotacija oz. druge značilnosti deformacij (neskladna razvitost vretenc itd.). Med strukturnimi prevladujejo idiopatske skolioze, katerih vzrok ni znan, razvijejo pa se v dobi otroštva (infantilne in juvenilne) ali v dobi odraščanja (adolescenčne). V tem primeru gre za prirojene motnje, ki se lahko z rastjo otroka potencirajo. Skolioza se lahko pojavi tudi kot posledica staranja, t. i. skolioza degenerativnega tipa je pogostejša pri odraslih, starejših od 65 let, in je posledica degenerativnih procesov.

Skolioza prizadene tako skelet kot tudi mišice in ligamente, njenega razvoja pa ni mogoče preprečiti. Vplivamo lahko le na nadaljnje poslabšanje ukrivljenosti – do 20 % ukrivljenosti hrbtenice opazujemo in zdravimo s fizioterapijo, pri ukrivljenosti med 20 in 45 % pa je potrebna uporaba steznika, ki prepreči nadaljnje stopnjevanje ukrivljanja. Če je skolioza večja od 45 %, je potreben operativni poseg, saj lahko ukrivljenost nad kritično mejo vodi v tveganje za poslabšanje pljučne in srčne funkcije.

Drugi vzroki za bolečine v hrbtenici

Pogost vzrok za bolečine v hrbtenici je zdrs medvretenčne ploščice – hernija diskusa. Za normalno biomehaniko hrbtenice je namreč ključnega pomena dobro delovanje medvretenčnih ploščic, ki delujejo kot blažilec sil, ki obremenijo hrbtenico. Medvretenčne ploščice so kot prve tarče degenerativnih procesov – njihova struktura s staranjem postaja vse slabše hidrirana, se krči in posledično postaja vse trša, manj gibljiva. Pri tem lahko pride do izbočenja oz. iztisnjenja vsebine v spinalni kanal do t. i. hernije diskusa, posledično pa lahko tudi do ukleščenja oz. pritiska na živčno korenino. Pojavijo se bolečine, ki sevajo iz križa v eno oz. (izjemoma) v obe okončini, v predelu, ki ga živčna korenina oživčuje. Ta bolečina je lahko tako močna, da bolnika prisili v položaje, ki njeno sevanje malenkostno oslabijo. V najhujših primerih je lahko poškodba živčne korenine tako izrazita, da vodi v zmanjšanje moči v prizadeti mišični skupini oz. celo do njene ohromelosti. Še huje je, če pride do t. i. sindroma kavde ekvine, izrazitega izbočenja medvretenčne ploščice. V tem primeru je poškodba živčnih korenin, odgovornih za odvajanje blata in urina, tako huda, da vpliva tudi nenadzorovano odvajanje oz. celo na nezmožnost odvajanja.

Tudi spondiloza je posledica degenerativnih sprememb, pri čemer pride do utesnitve živca in posledične bolečine. Spondiloze ločimo glede na nastanek, lahko so bodisi prirojene ali posledice (športne, delovne …) poškodbe. V začetni, akutni fazi bolezni je pomemben počitek, v nadaljnjih fazah pa je bistvenega pomena, da ohranjamo mišice v gibanju, aktivne. Utesnjeno živčevje lahko povzroča bolečine tudi v primeru spinalne stenoze oz. zoženja hrbteničnega kanala. Ta je bodisi posledica hernije diskusa, pa tudi kostnih izrastkov, tumorjev in postoperativnih vnetij oz. oteklin. V tem primeru bolečin med počitkom ne občutimo, pojavijo se šele v hoji oz. v stoječem položaju.

Kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč?

Pogosto težave in bolečine v hrbtenici ob primernih ukrepih (počitek, pravilno izvajanje vaj …) izzvenijo same od sebe v tednu ali dveh. V drugih primerih pa je nujno poiskati zdravniško pomoč, sploh če nam težave in z njimi povezane bolečine onemogočajo običajno delovanje ter opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, zlasti na daljši časovni rok. »Zdravnika je priporočeno ob bolečini v križu obiskati, če bolečina ne mine v 4‒6 tednih ali postaja celo močnejša, če je bolečina zelo huda in se ne zmanjša ob jemanju protibolečinskih zdravil, če vas bolečina zbuja iz spanja, če bolečino v križu spremljajo še drugi znaki, kot so povišana telesna temperatura, hujšanje in splošno slabo počutje.

Zdravniško pomoč moramo poiskati TAKOJ, če bolečino v križu spremljajo: težave z odvajanjem blata in vode, omrtvičenost v presredku in predelu spolovil, mravljinčenje, zbadanje ali oslabela mišična moč v eni ali obeh nogah, nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog,« opozarja dr. Kavčič.

»Zdravnika je priporočeno ob bolečini v križu obiskati, če bolečina ne mine v 4‒6 tednih ali postaja celo močnejša, če je bolečina zelo huda in se ne zmanjša ob jemanju protibolečinskih zdravil, če vas bolečina zbuja iz spanja, če bolečino v križu spremljajo še drugi znaki, kot so povišana telesna temperatura, hujšanje in splošno slabo počutje.«

ABC

A Bolečina v križu se vsaj enkrat v življenju pojavi pri 70–80 % prebivalstva.

B K pojavu bolečine v križu dodatno zelo prispevajo tudi psihosocialni dejavniki.

C Ob bolečini v križu je priporočljiv obisk zdravnika, če bolečina ne mine v 4‒6 tednih.