Prihod novega družinskega člana pomeni ogromno spremembo za celotno družino, sploh če gre za prvorojenca. Novopečeni starši se čez noč znajdejo v povsem neznani vlogi, z občutenjem neizmerne ljubezni, obenem pa tudi z novimi odgovornostmi, polni negotovosti in vprašanj.

Biti novopečeni starš dandanes ni mačji kašelj. Če je nekoč za otroka in mamo skrbela razširjena družina, se je to v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Pojem skupnosti dandanes ni več tako močno zasidran v družbi, kot je bil nekoč, zato so tudi številne novopečene mamice po porodu deležne precej manj podpore kot nekoč. Prav zato se marsikatera mamica prve dni in tedne po porodu znajde v hudi stiski, hkrati z najpomembnejšo življenjsko vlogo namreč pride tudi gora negotovosti.

Dojenje

Dojenje ni le način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja, temveč dojenčku predstavlja tudi udobje in varnost. Običajno mamo k podoju spodbujajo že kmalu po rojstvu, ko je dojenčkov sesalni refleks najmočnejši. Mlezivo, rumenkasto prvo mleko, zadosti otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh po porodu. Gosta tekočina je bogata z beljakovinami, maščobo, vitamini in minerali. Tri oz. štiri dni po porodu pa začne količina materinega mleka naraščati, tako se le to pomeša z mlezivom, po nekaj dneh pa ga tudi popolnoma nadomesti.

Dojenčki običajno najintenzivneje sesajo prvih pet minut, ko tudi zaužijejo večji del mleka, sicer pa podoj običajno traja do 20 minut. Dojko je treba popolnoma izprazniti, da se lahko vnovič napolni. Dojenje pa, kot omenjeno, ni le način hranjenja, temveč tudi način povezovanja in umirjanja otroka. Prav zato je pomembno za dojenje izbrati mirno mesto, se udobno namestiti in uživati v trenutkih z novorojenčkom.

Dojenje v samem začetku lahko predstavlja težavo, zato je prav, da mamica že v porodnišnici poprosi za pomoč medicinske sestre. Prav tako je lahko dojenje sprva boleče, tudi v povezavi s tem pa lahko pomaga usposobljeno osebje. »Nosečnice se običajno veliko pripravljajo na porod, manj pa na dojenje in prve dni po porodu. Prihod novega člana je velika sprememba za celo družino, še posebej, ko se rodi prvi otrok.

Zato svetujemo priprave na novorojenčka, porod in dojenje že v nosečnosti, in sicer obisk šole za starše ter udeležbo na predavanjih, ki jih organizira porodnišnica. Med nosečnostjo se lahko pripravijo tudi s pomočjo knjige o dojenju (npr. Želim dojiti mag. Mojce Vozel). V primerih kadar mamice po porodu potrebujejo dodatno pomoč za reševanje manjših ali večjih težav pri dojenju, se lahko obrnejo na svetovalko za dojenje.

Na spletni strani dojenje.org najdejo brezplačne certificirane svetovalke za dojenje in laktacijo iz različnih krajev po Sloveniji,« pojasnjuje dipl. babica Sabina Oblak iz Splošne bolnišnice Jesenice, kjer je mamicam na voljo tudi posvetovalnica za dojenje, pa tudi predporodni tečaj dojenja. Podporo pri dojenju nudi tudi organizacija La Leche League Slovenija, ki organizira brezplačna predavanja in srečanja, za pomoč pa mamice lahko poprosijo tudi patronažno sestro, ki jo obišče na domu.

Seveda pa dojenje ni edini način hranjenja dojenčka, včasih kljub veliki želji in trudu mamice dojenje ne steče oz. ni mogoče. V ta namen je na trgu novopečenim staršem na voljo široka ponudba adaptiranega mleka, ki zadovolji potrebe novorojenčkov pa tudi starejših dojenčkov in malčkov.

Prehrana doječe mamice

Čeprav ob skrbi za malo bitje hitro pozabimo na lastne potrebe, morajo mame vedeti, da lahko le zadovoljna mama nudi celostno podporo otroku. Zato ob zadovoljevanju novorojenčkovih potreb ne sme pozabiti na lastne, na primeren vnos tekočin in uravnoteženo prehrano. Pitje zadostnih količin vode je bistvenega pomena za uspešno dojenje. Ob dojenju se namreč potrebe po tekočini povečajo, tako naj bi doječa mama potrebovala kar tri litre tekočine (najbolje vode) dnevno.

Pomembna je tudi hrana, ki jo doječa mamica zaužije. Zaradi tvorbe mleka potrebuje bistveno več kalorij kot sicer, potrebe se tako povečajo za 600–800 kcal na dan. Priporoča se večje število manjših obrokov, od pet do šest na dan, s čimer se izognemo občutkom lakote in sitosti. Prehrana naj bo kar se da pestra, polna svežih in s hranili bogatih živil.

Na prvo mesto postavimo sadje in zelenjavo, za katera je dolgo veljalo, da pripomoreta k pojavu krčev v prvih mesecih, a so strokovnjaki navedbe kmalu zavrgli. Sadje in zelenjava sta pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, saj se nosečnice po porodu pogosto soočijo z zaprtjem. Izbirati je treba med polnozrnatimi izdelki, stročnicami in ostalimi živili, tudi manj mastnimi morskimi ribami in hladno stiskanimi rastlinskimi olji. Precej obširen je tudi seznam hrane, ki se ji velja v prvih mesecih izogniti. Na njem najdemo pikantno hrano, svinjsko meso, agrume, morske sadeže, jetrca, jetrne paštete, tatarski biftek, pršut, suši, tiramisu, surovo mleko in sire iz nepasteriziranega mleka.

Trebušni krči

Mlade mamice svojo prehrano oklestijo prav zaradi trebušnih krčev, ki nekatere dojenčke pestijo v prvih mesecih. Gre za eno najpogostejših tegob, razlog za katero leži v krčenju trebušnega gladkega mišičja. Podrobno ni znano, kje je vzrok za njihov nastanek, strokovnjaki pa predvidevajo, da gre bodisi za nerazvit dojenčkov prebavni sistem, gibanje črevesne peristaltike ali preobčutljivost na posamezno sestavino hrane.

Dojenček občuti v predelu trebuha krčevito bolečino, je nemiren, krči kolena, postane rdeč v obraz in glasno ter neutolažljivo joka. Tudi po več ur skupaj. Trebušni krči se najpogosteje pojavijo popoldne ali zgodaj zvečer, spremljajo jih vetrovi in oteženo iztrebljanje. Običajno se krči umirijo v četrtem oz. petem mesecu. In kako do takrat pomagati malemu bitjecu, ki neutolažljivo joče? Metode so različne, nekatere morda pridejo prav, druge spet ne.

Dojenčki so si, tako kot smo si odrasli, različni. Poskusili bi lahko s pestovanjem, sprehodom v vozičku. Nekatere pomirja zvok sušilnega stroja oz. sesalnika, spet druge nežna masaža po trebuščku v smeri urinega kazalca. Obstajajo tudi čaji in kapljice proti trebušnim krčem, temeljijo pa predvsem na zeliščih, kot so komarček, janež, kumina in koper. Nekatere mame zagotavljajo, da je trebušne krče umirilo povijanje v štručko, spet druge prisegajo na Bownovo terapijo.

Dojenčkova koža

Nežna dojenčkova koža je bolj občutljiva na zunanje dejavnike, kar lahko hitro privede do iritacije. Že v samem začetku mamice v porodnišnici podučijo o oskrbi in negi popka, saj v prvih dveh tednih krn popka odpade, na tem mestu pa ostane sveža rana. Rano je treba negovati s fiziološko raztopino in sterilnim zložencem, s katerim se naredi enkraten krožni poteg. Od popka je odvisno tudi kopanje dojenčka.

Dokler popek ni zaceljen, je to omejeno na umivanje otroka z umivalnimi krpicami in toplo vodo. Ko je popek zaceljen, se po navodilih patronažne sestre začne s kopanjem otroka. Pri tem je bistvenega pomena stabilen prijem dojenčka, s čimer preprečimo zdrs. Med pogostimi pojavi v prvih mesecih so temenice, zaplate kože na lasišču, ki so lahko posledica materinih hormonov ali neprimerne nege ter osušitve lasišča.

Odstranijo se s pomočjo otroškega olja, ki se ga nežno vmasira v lasišče, čez noč pokrije z bombažno krpico, zjutraj pa luske z mehko krtačko odstrani. Posebno skrb nje treba nameniti tudi otrokovim ostrim nohtkom, ki pustijo praske na nežni dojenčkovi koži. Prve tedne nohtov ni treba krajšati, ko otrdijo, pa se po kopeli nežno odrežejo z otroškimi škarjicami za nohte.

Temperatura

Poskrbimo za primerno temperaturo in vlažnost prostora, v katerem se novorojenček zadržuje. Vlažnost naj se giblje okrog 60 %, temperatura pa med 20 in 23 °C. Ponoči omogočimo dojenčku nekoliko bolj osvežujoče spalno okolje med 18 in 20 °C. Prostore nujno ustrezno prezračimo, ob tem pa poskrbimo, da ne pride do prepiha. Po vročem poletju se vreme počasi ohlaja, s tem pa se pogosto pojavijo vprašanja, kako dojenčka primerno obleči.

Donošen otrok naj ima pri sobni temperaturi spodnji bodi, dolge rokava, nogice zaščitimo s hlačkami oz. žabicami. Svetuje se uporaba tankih nogavičk, čeznje pa nadenemo toplejše volnene. Najbolje je, če dojenčkovo ugodje preverimo na sprednjem ali zadnjem delu prsnega koša. Če je poten in topel, je malemu bitju zagotovo vroče, zato ga v tem primeru razbremenimo nekaj odvečnih oblačil.

Roke in nogice ne podajo pravega občutka temperature, saj so bolj oddaljene od srca in posledično slabše prekrvavljene. Nošnja bombažne kapice je v prvem mesecu obvezna, saj otroci preko glavice lahko izgubijo veliko količino toplote. Kapico nadenemo po kopanju, ko so lasje še mokri, obvezno tudi pa na sprehodih. Zdravega in donošenega otroka lahko na sprehod v toplem vremenu odnesemo že prvi dan, pozimi pa je pametno počakati še vsaj tedna po prihodu iz porodnišnice. Pazimo, da ni vetrovno in da se temperature ne gibljejo pod 5 °C.

Skrb za novega družinskega člana je v prvih dneh in mesecih vse prej kot preprosta, dodatno pa delo mladih staršev otežuje še vrsta vprašanj in negotovost. Prav zato vsem polagamo na srce, da naj bodo brez strahu. Vsak starš za otroka poskrbi najbolje, kakor v danem trenutku zna in zmore. Želimo vam čudovite prve tedne in mesece z malim bitjecem.

ABC

A Dojenje ni le način hranjenja, temveč tudi način povezovanja in umirjanja otroka.

B Doječa mamica zaradi tvorbe mleka potrebuje bistveno več kalorij, potrebe se tako povečajo za 600–800 kcal na dan.

C Temperatura otroške sobice naj bo med 20 in 23 °C.