Brazgotina je posledica procesa celjenja kože po bodisi kirurškem posegu bodisi poškodbi in je odgovor telesa na poškodbo tkiva. Proces brazgotinjenja lahko traja tudi leto dni, v tem času pa se brazgotina zmehča in zbledi. Čeprav obstaja vrsta metod zdravljenja in kirurških popravkov, po zaslugi katerih so brazgotine na koncu manj opazne, jih je nemogoče trajno odstraniti. Zato pa lahko marsikaj storimo sami v procesu brazgotinjenja, s primerno nego brazgotine in s prilagoditvami življenjskega sloga.

Avtorica: Nika Arsovski

Brazgotine sestavlja vlaknasto tkivo, ki se oblikuje po celjenju rane. V prvi, vnetni fazi, ki nastopi takoj po poškodbi tkiva, rano zapre krvni strdek, vezivne celice pa ustvarijo kolagenska vlakna, ki prepletena brazgotino držijo skupaj. Prva faza traja od nekaj dni do enega tedna, v tem času pa je rana otekla in boleča. V drugi, proliferacijski fazi se začne vezivno tkivo razraščati. Faza traja teden ali dva, v tem času pa se število kolagenskih vlaken povečuje, s čimer narašča tudi odpornost brazgotine na zunanje sile.

Dodatna prekrvavitev predela pripomore k pospešeni rasti kolagenskih vlaken, robovi rane se zato zadebelijo, kar lahko botruje k nastanku granulacijskega tkiva, ki pripomore k čiščenju rane. V zadnji fazi celjenja nastopi zorenje brazgotine, ko se nastajanje novih kolagenskih vlaken upočasni, začne pa se razgradnja starih. Ko se hitrost nastajanja kolagenskih vlaken izenači s hitrostjo razgrajevanja, je proces celjenja rane zaključen. Brazgotina se učvrsti in postopoma tanjša, krči.

Lokalni in sistemski dejavniki celjenja

Brazgotinjenje je naraven proces celjenja, ki se pojavi kot odziv našega telesa na poškodbo tkiva oz. kože. Videz brazgotine po posegu je odvisen tako od kirurga kot od bolnika. Brazgotine namreč niso odvisne le od dobre kirurške tehnike in pravilnega načrtovanja rezov, temveč tudi od lastnosti tkiva. Seveda lahko ustrezne šivalne tehnike in izbira šivalnega materiala pripomorejo k boljšemu videzu same brazgotine, a prav tako ne gre zanemariti oskrbe tkiv v fazi celjenja in same nege brazgotin v prvih tednih po posegu.

In kaj vse še vpliva na »celjenje brazgotin«? »Ne glede na vzrok, ki je privedel do prekinitve celovitosti kože (poškodba, kirurški posegi, hujše vnetje …), se vse kožne rane celijo s postopkom brazgotinjenja. Za dokončanje procesa s čim boljšim funkcionalnim pa tudi estetskim rezultatom so pomembni številni dejavniki. V grobem jih delimo na lokalne (prisotnost vnetja, tujkov, preskrba s kisikom, po potrebi dobra kirurška oskrba …) in sistemske faktorje (starost posameznika, stres, različne sistemske bolezni, npr. diabetes, prekomerna teža, kajenje, prehranjenost, imunske pomanjkljivosti in nekatera sistemska zdravljenja). Pomembni pa sta seveda tudi primerna nega sveže rane ter kasneje skrb za brazgotino,« pojasnjuje Andreja Pagon, dr. med.

Nega brazgotine: Prva dva tedna po operaciji

Sprva je brazgotina pordela in na otip trša, s tedni pa postaja vse mehkejša in svetlejša. Kasneje se lahko brazgotine tudi razširijo ali temneje obarvajo, zato je prav, da jih v prvih mesecih ne izpostavljamo soncu. Kot navedeno, lahko s primerno nego in skrbjo za dobro zorenje brazgotin marsikaj postorimo sami. V prvih dveh tednih, ko se rana še celi, se je treba izogibati naprezanju in naporom, ki bi lahko povzročili raztegnitev kože in posledično brazgotine. Na to opozarja tudi sogovornica: »V tem obdobju je zelo pomemben ‘počitek rane’.

Izogibati se moramo čezmernemu raztezanju in gibom, ki bi brazgotino raztegovali. Če so bili čez rano nameščeni t. i. steristripi (t. i. trakci za brezšivno zapiranje ran), jih pustimo nameščene, saj tako tkivo razbremenimo in ga ohranimo zaščitenega. Rane tudi ne močimo, ampak jo imamo med umivanjem prelepljeno z vodoodpornimi obliži. Preveze opravljamo v skladu z navodili. Uživamo zdravo hrano z veliko vitamina C, cinka in beljakovinami. Kajenje negativno vpliva na celjenje, zato se mu izogibajmo.« Vse dokler rana ni zaceljena, se izogibamo masaži tega predela kože, medtem ko je kasneje masaža dobrodošla, saj pospešuje cirkulacijo in posledično zorenje brazgotine.

Nega brazgotine: Več kot 14 dni po operaciji, ko je rana že zaceljena

Ko se rana zaceli in se odstranijo oz. samorazgradijo šivi, lahko začnemo z aktivno nego brazgotine. »Šive glede na lokacijo rane odstranjujemo 7–14 dni po posegu, to navadno opravimo pri osebnem zdravniku. Nekaj dni po odstranitvi, ko je rana praviloma popolnoma zaprta in ne opažamo znakov vnetja, pa lahko pričnemo z nego brazgotine. Z nevtralno kremo jo vsakodnevno masiramo vzdolž poteka. Ne izpostavljamo je soncu, v primeru, da se temu ne moremo izogniti, pa uporabimo kremo z visokim zaščitnim faktorjem,« svetuje Pagonova. Masaža brazgotin pomembno pripomore k lepšemu celjenju.

Brazgotino masiramo trikrat dnevno po nekaj minut, pritisk pri masaži pa naj bo dovolj močan, a vseeno ravno prav nežen. Če želite, lahko trakove za brezšivno zapiranje ran pustite nameščene še nekaj dni, saj s tem preprečite brazgotini, da bi se raztegnila. Nekateri si pomagajo tudi s kompresijo, pod kompresijska oblačila pa je na predel z brazgotino smotrno namestiti silikonske obliže, ki zagotavljajo vlažno okolje in hkrati mehčajo brazgotino. Slednje lahko uporabljate nekaj mesecev, dokler je brazgotina »rožnata«. Ob primerni negi in zaščiti brazgotine se bo slednja kar najlepše zacelila. Na zorenje brazgotine pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kakršen je dednost, kar se lahko kaže v nastanku keloidnih ali hipertrofičnih brazgotin.

Keloidne in hipertrofične brazgotine

Nekateri posamezniki so dedno nagnjeni k tvorjenju neestetskih hipertrofičnih brazgotin, ki so dvignjene nad raven kože, a ostajajo v mejah prvotnih robov. Te vrste brazgotin so pogosto posledica celjenja ran z daljšim vnetnim in proliferativnim obdobjem s čezmerno tvorbo kolagena. Še bolj opazni in moteči so t. i. keloidi. Keloidne brazgotine so nepravilno oblikovane trde kožne brazgotine, ki rastejo preko prvotnih robov. Obe vrsti brazgotin, ki sta posledica neidealnega brazgotinjenja, nastaneta kot rezultat prekomerne produkcije zunajceličnega matriksa in dermalnih fibroblastov z visoko mitotično aktivnostjo ob celjenju ran.

Vzroke za pojav tovrstnih brazgotin je mogoče pripisati genetiki in so posledica poškodbe kože oz. kirurških ran po opravljenem posegu – izjemoma lahko pri dovzetnih posameznikih pride tudi do spontane hiperproliferacije fibroblastov. Hipertrofične in keloidne brazgotine so moteče predvsem z estetskega vidika, redkeje pa so tudi vzrok bolečin oz. psihosocialnih težav. Preventivno se lahko tovrstnim brazgotinam izognemo tako, da smo pozorni na nagnjenja in se zatorej izogibamo nepotrebnim posegom (prebadanje ušes, tetovaže …), če pa to ni mogoče, moramo skrbi za rano posvetiti še nekaj več pozornosti. »Kljub temu da je potekala skrb za rano in brazgotino v skladu z navodili, včasih pride do intenzivnejšega brazgotinjenja.

Kaže se lahko z izbočenostjo brazgotine, občutkom zategovanja in srbenja. V primeru, da smo nagnjeni k razvoju tovrstnih sprememb, je skrb za rane po že omenjenih navodilih še posebej pomembna. Razvoja vedno ne bomo mogli preprečiti, lahko pa bomo verjetnost pojava zmanjšali. Uporabimo lahko posebne silikonske obliže (ploščice) ali kompresijske pripomočke. Če kljub naštetim ukrepom pride do razvoja motečih brazgotin, pridejo v poštev tudi različni načini zdravljenja, kot so vbrizganje kortikosteroidov, uporaba laserja ali korekcijski kirurški poseg,« pojasnjuje Pagonova in dodaja, da se za slednjega navadno odločijo šele, ko je brazgotina že dozorela. Kljub vsem naštetim oblikam zdravljenja hipertrofične in keloidne brazgotine navadno ne izginejo povsem, se pa običajno zmehčajo, zmanjša se tudi njihov volumen, s čimer postanejo manj opazne in moteče.

Kaj lahko storite, če z videzom brazgotine niste zadovoljni?

V primeru, da brazgotine z motečim videzom motijo kakovost posameznikovega življenja, se lahko po pol leta oz. leto po posegu odločimo za nadaljnje estetske posege. Dermatolog bo najbolje presodil, katere metode so za vas najbolj primerne in s katerimi posegi bo mogoče brazgotino estetsko polepšati in zgladiti. Obstaja vrsta oblik kemičnega pilinga, ki so primerne sploh v primeru brazgotin, ki jih na obrazu pustijo akne.

Nekatere brazgotine je mogoče narediti manj opazne ob pomoči laserjev, spet pri drugih se dermatolog odloči za polnila iz hialuronske kisline, punch ekscizijo ali grafiting. A kot omenjeno, obstaja vrsta metod, ki so lahko v pomoč pri estetski obravnavi brazgotine, namenjene pa so predvsem popravku površine brazgotine, omejevanju rdečine in hiperpigmentacij. V primeru hipertrofičnih in keloidnih brazgotin je lahko zdravljenje tudi kirurško, a je mogoče, da se bo brazgotina po posegu ponovno pojavila.

Nekateri posamezniki so dedno nagnjeni k tvorjenju neestetskih hipertrofičnih brazgotin, ki so dvignjene nad raven kože, a ostajajo v mejah prvotnih robov. Še bolj opazni in moteči so t. i. keloidi. Keloidne brazgotine so nepravilno oblikovane trde kožne brazgotine, ki rastejo preko prvotnih robov.

ABC

A Videz brazgotine po posegu je odvisen tako od kirurga kot od bolnika.

B Ko je rana praviloma popolnoma zaprta, lahko pričnemo z nego brazgotine.

C Nekateri posamezniki so dedno nagnjeni k tvorjenju neestetskih hipertrofičnih in keloidnih brazgotin.