Širok bel nasmeh velja za enega od simbolov zdravja, zato je za človeka v kateri koli starosti izguba zob še kako velik šok. Toda če je še pred nekaj desetletji veljalo, da približno polovica ljudi v starosti nad 65 let sploh ni imela več svojih zob, je v zadnjih desetletjih ta številka precej padla in za razviti svet naj bi se delež ljudi brez svojih zob v starosti nad 65 let gibal med 10 in 30 % – torej precej manj, še vedno pa to ni nezanemarljiva številka.

K sreči tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo in tako je danes na voljo več različnih rešitev za primere izgube zob, ki človeku na obraz spet narišejo sijoč nasmeh, mu povrnejo sposobnost grizenja in prebavljanja hrane ter ne nazadnje omogočijo večjo samozavest – in ena od teh rešitev je tudi zobna proteza. Čeprav je za številne ljudi odrešitev prehranjevalnih in estetskih muk, pogosto slišimo starostnike tarnati, da jim je zobna proteza prevelika, zato smo se odločili tematiko bolj podrobno raziskati.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Izguba zob

Veliko današnjih starostnikov v svoji mladosti ni bilo deležne takšne zobozdravstvene oskrbe, kot smo je vajeni danes – denimo rednih obiskov zobozdravnika, ki zagotavljajo pravočasno odkrivanje in zdravljenje različnih težav z zobmi, poleg tega ni bilo na voljo toliko pripomočkov kot danes, npr. zobnih nitk, tabletk ali zobnih krem s fluoridom itd.

Do izgube zob lahko pripeljeta zobna gniloba in parodontalna bolezen, in čeprav pogosto slišimo, da je ustrezna skrb za ustno higieno ključna, da obdržimo svoje zobe, ni vse odvisno le od tega. Na izgubo zob namreč lahko vplivajo tudi določena zdravstvena stanja in sistemske bolezni, prometne nesreče in celo nosečnost, dodatno pa na ohranitev zob vpliva sama dostopnost zobozdravnikov in ne nazadnje finančne zmožnosti posameznika, ki danes žal niso zanemarljiv dejavnik.

Če opazimo občutljivost dlesni, bolečine v zobeh, krvavitve, celo težave s prežvekovanjem in majave zobe, bi nam morali zazvoniti vsi alarmi za obisk zobozdravnika, da težave saniramo, preden bo prepozno – v primeru izgube zob pa imajo zobozdravniki tudi za to rešitev.

Zobna proteza za bolj kakovostno življenje

Za zobno protezo se odločimo iz več vzrokov, ki prispevajo k večji kakovosti življenja. Predvsem je pomembno zagotavljanje normalnega prežvekovanja hrane, pomembno vlogo pa zobna proteza igra tudi pri normalnem govoru in pri samopodobi. Izguba zob namreč poleg zakrivanja nasmeška za seboj potegne tudi spremembe potez obraza, saj zobje sicer nudijo oporo licem in ustnicam. Tako nova zobna proteza človeku ne samo spet nariše nasmeh na obraz, pač pa mu tudi povrne obrazne poteze, ki so se v odsotnosti zob spremenile.

Ustrezna zobna proteza se mora tesno prilegati dlesnim, biti mora udobna in ob tem ne sme žuliti ali povzročati bolečine, ne sme se prosto premikati in drseti po ustih in podobno. Ne pozabimo, vsak začetek je težak in tako se mora človek ob prvi uporabi zobne proteze seveda nanjo navaditi, prvih nekaj ur do dni telo izloča več sline v ustno votlino, saj zmotno misli, da gre za hrano, ki jo bo treba prebaviti. Nova zobna proteza lahko za nekaj dni povzroči razdražene dlesni in nelagodje ter motnje govora, vendar pa, ko se človek nanjo navadi, večjih težav ne bi smela povzročati.

Zakaj postanejo zobne proteze sčasoma prevelike?

Tudi zobna proteza, ki se v začetku idealno prilega dlesnim, bo sčasoma postala prevelika, se začela premikati in izpadati – pa ne zato, ker bi se proteza raztegnila, pač pa se skozi leta naše dlesni, kosti in tkivo pod njimi spreminjajo tako počasi in neopazno, da se človek sploh ne zave, kdaj mu postane zobna proteza prevelika. Spodnja proteza običajno povzroča več težav kot zgornja.

Toda kaj se zgodi v ustih, da nam postane proteza prevelika? Izguba zob za seboj potegne izgubo kosti v čeljusti, ki se skrči tako v višino kot v širino – zobna proteza pa postane prevelika. V primeru slabo izdelanih protez zaradi napačnega prenosa sil do procesa izgube kosti pride še hitreje.

Poleg same izgube kosti se starostniki pogosto soočajo tudi z različnimi zdravstvenimi težavami, ki lahko vplivajo na zdravje ustne votline. Ena takšnih je recimo sladkorna bolezen, ki lahko znatno poslabša parodontalno bolezen in povzroči boleče vnetje, zaradi katerega se zobna proteza slabše prilega. Svoje doda še osteoporoza, ki pospeši izgubo kosti pod dlesnimi, zaradi česar zobna proteza hitreje postane prevelika, pa tudi izguba telesne teže. Dodatno na ustno votlino vplivajo še hormonske spremembe, visok krvni tlak, nezdrave razvade, kot sta denimo kajenje ali žvečenje tobaka, slaba ustna higiena ipd.

Na samo zdravje ustne votline in posledično prileganje zobne proteze vplivajo tudi različna zdravila. Kar več kot 400 različnih zdravil denimo povzroča suha usta oz. vpliva na zmanjšano proizvodnjo sline, ki nam sicer pomaga razgraditi hrano in se bori proti bakterijam. Manj sline pomeni več možnosti za nastanek zobne gnilobe in parodontalne bolezni, kar spet vpliva na ustrezno prileganje zobne proteze. Poleg tega pa nekatera zdravila lahko vplivajo tudi na naš imunski sistem, kar že obstoječa vnetja v ustih še poslabša.

Prevelika zobna proteza ni hec

Neustrezno prilegajoča se zobna proteza lahko v ustih povzroči izjemno neugodje in bolečine ter vodi v različne težave. Ob prostem drgnjenju ob dlesni lahko pride do ranic, dlesni lahko zatečejo in postanejo bolj občutljive, pride lahko celo do vnetij. Pojavijo se lahko slab zadah, otiščanci ali celo nove tvorbe (t.i. epulis) v ustih. Kadar je zobna proteza prevelika, se po ustih premika sama od sebe in lahko povzroča tudi občutke dušenja ali davljenja, sploh če sega pregloboko na mehko nebo.

Zaradi slabo prežvečene hrane ali izogibanja določeni hrani, ki je z obstoječo preveliko protezo človek ne more zadostno prežvečiti, se lahko pojavijo želodčne in prebavne težave ter slaba prehranjenost. Neustrezna zobna proteza vpliva tudi na sam videz obraza, težave z žvečenjem in govorom pa načnejo samopodobo in starostnike spravljajo v stisko.

Večina starostnikov samih opozori na težave s preveliko protezo, pri ostalih pa pomembno vlogo odigrajo svojci, osebje v domovih starejših občanov ipd. Če starostnik preneha jesti določeno hrano, se izogiba žvečenju, presedla na mehkejšo hrano ali neha požirati tako kot včasih, pa tudi, če se opazi slabša sposobnost govora zaradi proteze, je potrebna posebna pozornost. Vse te ‘hitre rešitve’ težav s preveliko zobno protezo namreč lahko vodijo v neuravnoteženo prehrano in želodčne ter druge zdravstvene težave.

Aleksandra Banović Groznik, dr. dent. med. in predstojnica ZD Ljubljana Šiška, je za nas povedala, da ima zobozdravnik več možnosti, kadar se zobna proteza zaradi anatomskih sprememb v ustih ne prilega več dobro. Najhitrejši način je podložitev zobne proteze, za katerega se vzame odtis in protezo ponovno podloži, da se dlesnim spet prilega. V primeru prevelikih sprememb na dlesnih in ko je proteza že stara ter funkcionalno neustrezna, se odloči za izdelavo nove.

Obstaja tudi možnost izdelave protez na implantatih. Ker je v tem primeru proteza sidrana, težav s stabilnostjo ni več, takšna proteza pa znatno izboljša kakovost življenja, saj daje občutek lastnih zob. Čeprav načeloma implantati veljajo za dražjo, samoplačniško rešitev, jih v določenih primerih (denimo, kadar so grebeni tako resorbirani, da se spodnja proteza nima več kam zasidrati) lahko krije zavarovalnica.

Nič ni večno …

… tudi zobna proteza ne. Življenjska doba zobne proteze je med 7 in 10 leti, odvisno od vzdrževanja in ravnanja z njo. Načeloma velja, da je za pravilno prileganje zobne proteze približno vsaki dve leti potrebna nova podložitev, ko pa proteza postane prevelika, čim prej obiščimo zobozdravnika, ki bo presodil, kaj bo najboljša mogoča rešitev. V vmesnem času med čakanjem na obisk zobozdravnika je lahko v veliko pomoč tudi pričvrstilna krema, na dolgi rok pa bo težavo najbolje rešila ustrezno prilegajoča se proteza, ki jo zobozdravnik ali dodela ali izdela novo.

Današnje generacije bodo zaradi vseh pripomočkov in tehnik, ki so nam danes na voljo, zagotovo dlje obdržale svoje zobe, zato ne preseneča, da se v zadnjih letih že kaže upad popolnih zobnih protez. Sicer pa bo tudi sam napredek tehnologije bo gotovo prinesel nove možnosti, o katerih lahko danes le sanjamo.

ABC

A Zobna proteza človeku vrne zmožnost prehranjevanja, normalnega govora in socialnega življenja.

B Še tako dobro prilegajoča se proteza bo sčasoma zaradi sprememb v ustih postala prevelika.

C Prevelika proteza privede do ranic na dlesnih, okužb pa težav s prebavo, prehranjenostjo ipd.