Težave zaradi prazničnega prenajedanja

Praznično obložena miza lahko prinese tudi zdravstvene težave.
Spomladi praznujemo veliko noč. Praznično obdobje je čas veselja, druženja in seveda miz, obloženih s hrano. Žal pa je tako, da so tradicionalne velikonočne jedi ne samo zelo zelo okusne in mamljive, temveč tudi energetsko precej bogate, vsebujejo namreč veliko maščob, sladkorja in soli. To pa jih dela zdravju neprijazne. In v primeru prenajedanja z njimi, sploh če dodamo še kozarček ali dva alkoholnih ali gaziranih pijač preveč, se lahko pojavijo različne zdravstvene težave.

Avtorica: Helen Žagar

Ena najpogostejših težav zaradi pretiranega uživanja prazničnih jedi je zagotovo pojav neprijetnega tiščanja ali celo bolečine oz. krčev v želodcu. Do tega navadno pride ker se želodec razteza zaradi velike količine zaužite hrane in/ali vnosa preveč slanih ali premastnih jedi, kar praznične jedi zagotovo so. Stanje lahko še dodatno poslabša pitje gaziranih pijač, sadnih sokov ali kave. Neprijetno tiščanje lahko omilimo že s tem, da rahlo sprostimo pas oz. katero koli oblačilo nam že pritiska na želodec. Prebavo pa lahko pospešimo ter s tem zmanjšamo občutek bolečine v želodcu tudi s pitjem čajev, ki vsebujejo grenčine (npr. rman, grenki pelin).

Še ena neprijetna posledica pretiranih prazničnih kulinaričnih užitkov je napenjanje in z njim povezana spahovanje ter spuščanje vetrov. Te težave spet povzročajo z maščobami in sladkorji bogate jedi, pa tudi alkohol, gazirane pijače in jedi, pretirano bogate s škrobom. Na srečo za njihovo omilitev zadošča že blaga telesna dejavnost, kot je sprehod, naše babice pa so v ta namen kuhale čaje iz kumine, mete, navadnega komarčka in vrtnega janeža. Hrana s premajhno vsebnostjo vlaknin, kar praznična hrana zagotovo je, sploh v kombinaciji s premalo telesne dejavnosti, prenizkim vnosom tekočin ter prenajedanjem, pa povzroča še eno neprijetno težavo, to je zaprtje.

Presenetljiv je podatek, da ima težave z zaprtostjo kar 10 do 20 % ljudi. Da bi zaprtje odpravili, moramo vnesti v telo vsaj 1,5 litra tekočine na dan, praznične dobrote moramo zamenjati s hrano, ki je bogata z vlakninami (zelenjava, sadje, polnozrnate žitarice), prav tako se moramo vsaj začasno izogibati mastnim in škrobnatim jedem ter pretiranemu vnosu mesa. Seveda bo pomagalo tudi gibanje, pa tudi skodelica čaja iz indijskega trpotca ali lanenega semena ne bo odveč. Po drugi strani prekomerno uživanje mastnih in sladkih jedi lahko vodi do pojava driske. To odpravljamo tako, da pijemo zadostne količine tekočin ter jemo predvsem lahko hrano (npr. slano juho, banane, prepečenec).

Pri krčih zaradi driske pomagajo tudi čaji iz kamilice, kumine in poprove mete. Prevelika količina zaužite hrane pa lahko pritiska tudi na želodec in povzroči, da želodčna kislina uhaja v požiralnik, kar povzroča zgago oz. refluks. Ko želodčna kislina prodre do požiralnika, čigar sluznica ni tako zelo odporna kot želodčna, se namreč pojavi pekoč občutek v zgornjem delu prsnega koša in/ali žrelu, ki ga lahko spremlja tudi spahovanje. Pride pa lahko tudi do bolečin v prsih, sploh kadar se sklonimo ali uležemo. Za odpravljanje težav z zgago se priporoča zrahljanje pasu oz. pritiska na želodec, koristi pa tudi, če vsaj nekaj ur po jedi ostanemo v pokončnem položaju.

Izogibati se je treba mastnim, kislim in preveč začinjenim jedem ter alkoholu, kavi in sladkarijam. Mastne jedi in raznorazna peciva – spet nekaj, kar na velikonočni pojedini nikakor ne sme umanjkati – lahko sprožijo tudi napad žolča. Do tega pride, ko se žolčni kamen zagozdi na izhodu iz žolčnega mehurja. Simptomi žolčnega napada so slabost in bruhanje, bolečina pod desnim rebrom ter vročina. Za omilitev žolčnih težav lahko posežemo po pripravkih, ki vsebujejo pegasti badelj, regrat ali artičoko.

Ne nazadnje pa velja omeniti še, da prenajedanje, še zlasti s hrano z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob, povzroča tudi hitre spremembe v ravni sladkorja v krvi, zaradi česar smo posledično lahko utrujeni in brez energije.
Kratka navodila, kako ravnati v primeru težav s prebavnim traktom, je za ABC zdravja pripravila Klara Pavleković, dr. med., specializantka družinske medicine, iz ZD Domžale.
●       Nasveti v primeru tiščanja v želodcu, spahovanja, zgage: V dnevu si organizirajte več manjših obrokov, jejte počasi, po obroku še vsaj dve uri odsvetujemo ležanje. Izogibajte se mastni hrani, kavi, alkoholu, čokoladi, močno začinjeni hrani, kisli hrani, ob bolečinah uporabljajte NSAR – nesteroidne antirevmatike (npr. naklofen, nalgesin, ibuprofen ipd.).

●       Nasveti v primeru zaprtja: Ob zaprtju je potrebna skrb za zadostno pitje tekočin (1,5–2 litra dnevno), v prehrani pa uživanje živil z veliko vlakninami. V primeru vztrajanja težav svetujemo pitje mineralne vode. Pomagate si lahko tudi z lanenimi semeni, ki jih dodate v jogurt, ali s čez noč v vodi namočenimi suhimi slivami.

●       Nasveti v primeru driske: Nadomeščajte izgubo tekočine s pitjem razredčenih sadnih sokov, juh, pojeste lahko tudi kaj slanega (npr. krekerje, bobi palčke). Pomagate si lahko z lekarniškimi pripravki, rehidracijskimi praški. Jejte bolj slana kuhana škrobna živila in žita (npr. krompir, testenine, riž, pšenica, oves), banane, juhe in kuhano zelenjavo. Izogibajte se hrani z visoko vsebnostjo maščob in mlečnim izdelkom.

Kako se težavam izogniti vnaprej?

Prvi nasvet, ki ga velja upoštevati, je, da morate predvsem poslušati svoje telo. Ko vam to javlja, da ste siti, prenehajte jesti. Velja tudi, da je smiselno tudi med prazniki poskrbeti, da jeste uravnoteženo hrano, ki je v zadostni meri bogata z vlakninami, ki pospešujejo prebavo (sadje, zelenjava, polnovredna žita). Najbrž ni treba omeniti, da je hrano treba dodobra prežvečiti. Mali trik se skriva tudi v velikosti krožnikov in posledično porcij. Manjši kot bo krožnik, manjša bo porcija hrane na njem.

Če se na velikonočno pojedino odpravljate kam drugam, sami sebe lahko prelisičite tako, da od doma ne odidete lačni. Za nameček pa pred zaužitjem prazničnega obroka popijte kozarec vode ali nesladkanega čaja – ta bo v vas že vnaprej vzbudil občutek sitosti. Po drugi strani se je priporočljivo izogibati pitju alkohola in sladkih pijač, saj ti prispevajo k dehidraciji in negativnim učinkom prenajedanja. In ne nazadnje: telesna dejavnost tudi med prazniki nikakor ne sme umanjkati. Oziroma se boste zagotovo bolje počutili, uživanju v hrani navkljub, če boste vsaj malo telesno dejavni.
Dolgoročno prenajedanje s hrano lahko vodi v debelost, srčnožilne bolezni, srčno popuščanje in sladkorno bolezen tipa 2.

Kako deluje naš prebavni trakt?

Pot hrane skozi naše telo se prične v ustih. Zobje hrano zdrobijo na manjše koščke, slina jo prepoji, posebni encimi pa razgradijo ogljikove hidrate. Ko je hrana tako obdelana, jo pogoltnemo. Grižljaj svojo pot nadaljuje po požiralniku, katerega stene so obložene s sluzjo, ki deluje kot olje in hrani pomaga lažje zdrkniti proti želodcu. Pri tem pomikanju hrane navzdol sluzi na pomoč priskoči še peristaltika oz. valovito gibanje mišic požiralnika. Ko se hrana enkrat znajde v želodcu, se tam dodobra premeša in utekočini. V tem procesu mešanja sodelujejo prebavni encim pepsin, želodčna lipaza, ki je ključna za presnovo maščob, klorovodikova kislina in pa hormon gastrin, ki nadzira nastajanje kisline.

Ključnega pomena za naše počutje sta predvsem klorovodikova kislina in pa želodčna sluz, ki stene želodca varuje pred to kislino in drugimi prebavnimi encimi. Pomanjkanje želodčne kisline našemu želodcu preprečuje, da bi učinkovito razgradil beljakovine, kar lahko privede do napihnjenosti, vetrov in zgage. Poškodovana želodčna sluznica (razlogi za poškodbo so različni: dehidracija, prenajedanje, bakterija Helicobacter pylori) pa lahko povzroči gastritis ali celo čir na želodcu.

Ko želodec hrano ustrezno predela, ta vstopi v prvi del tankega črevesja, ki ga imenujemo dvanajstnik. Ko t. i. želodčna kaša vstopi v ta organ, začnejo celične stene sproščati hormone. Ti sprožijo izločanje prebavnih encimov iz trebušne slinavke ter žolča in jeter in tako pomagajo pri nadaljnji razgradnji hrane. V tankem črevesu se vsrka kar 90 % vseh hranil: maščobe se razgradijo v maščobne kisline, beljakovine v aminokisline, glicerin in ogljikovi hidrati pa v enostavne sladkorje. Če hrane nismo dobro prežvečili, bomo to občutili ravno takrat, ko se želodčna kaša le stežka prebija skozi tanko črevo. Pojavijo se lahko vetrovi, napihnjenost in kisli refluks.

Če pa hrani ne uspe preiti skozi ileocekalno zaklopko, ki ločuje tanko in debelo črevo, boste imeli težave z zaprtjem. Med potovanjem skozi debelo črevo se hrana dokončno utekočini, naloga črevesja pa je vsrkati vodo in hranila iz želodčne kaše ter ustvariti blato. Na najnižjem delu debelega črevesa se blato sprazni v danko, tedaj začutimo potrebo po iztrebljanju in blato izločimo skozi zadnjično odprtino.
Prenajedanje, še zlasti ob praznikih, nikakor ni sodoben pojav. Zgodovinsko je povezano z besedo bulimija. Ta izvira iz grškega jezika, pomeni pa »volovsko lakoto«. Dandanes se namesto tega izraza pri nas uporablja izraz »volčja lakota«. Bulimija oz. bruhanje zaradi prenajedanja, kot izraz razumemo danes, ima od druge polovice 20. stoletja status bolezni. Kar pa, kot že rečeno, nikakor ne pomeni, da se ljudje pred tem niso prenajedali in posledično tudi trpeli zaradi težav, ki jih prenajedanje prinaša.

Primere prenajedanja lahko zasledimo že v antičnem Egiptu, kjer so zdravniki tridnevno mesečno čiščenje telesa z bruhanjem predpisovali kot redno prakso, ki naj bi služila ohranjanju zdravja. V antičnem Rimu so zdravniki bruhanje prav tako predpisovali kot obliko zdravljenja, pri čemer je bila dnevna praksa bruhanja rezervirana samo za najbogatejše. In najverjetneje tudi tiste, ki so si lahko privoščili največ hrane. Med temi sta zlasti razvpita požrešna rimska cesarja Klavdij in Vitelij. Tudi v srednjem veku lahko zasledimo pisne vire, ki opisujejo, kako so pripadniki višjih slojev med obroki bruhali z namenom, da lahko zaužijejo čim več hrane.

ABC

A Z zgago oz. refluksom ima težavo približno četrtina ljudi.

B 50 % odraslih se skozi vse leto prehranjuje pretežno nezdravo.

C Sladkarije spodbujajo sproščanje inzulina in so hitro prebavljive, zato smo kasneje še bolj lačni.

Skip to content