Materino mleko je že evolucijsko prilagojeno tako, da je za otroka v vseh pogledih najboljša izbira. Ni vedno enako, temveč se spreminja glede na dneve, tedne, mesece laktacije. Še tako dobre mlečne formule, ki jih kupimo, te sposobnosti »prilagajanja« nimajo. Žal pa dojenje ni vedno mogoče zaradi zdravstvenega stanja matere ali otroka. Tudi v teh primerih so na voljo učinkovite rešitve. O njih smo govorili z Lidijo Žalec, dr. med., specialistko pediatrije in IBCLC svetovalko za dojenje iz Splošne bolnišnice Novo mesto, ter dr. Simono Borštnar, dr. med., spec. inter. medicine in inter. onkologije.

Avtorica: Vesna Mlakar

Mlezivo ali kolostrum je prvo mleko, ki se začne tvoriti že pred rojstvom otroka in se tvori še nekaj dni po porodu. Mlezivo ima bistvene sestavine, ki jih otrok potrebuje, ne samo za hrano, temveč tudi za razvoj imunskega sistema. Sestava materinega mleka se v naslednjih dneh, tednih, mesecih spreminja. »Materino mleko zjutraj in zvečer ni enako. Na sestavo vpliva več dejavnikov, eden od teh je materina prehrana. S tem ko mati otroka doji, se otrok navaja na okus prehrane, ki jo bo imel kasneje pri družinski mizi. Na začetku podoja je mleko bolj vodenega videza in bolj sladko, zato otroka odžeja in potolaži.

Proti koncu podoja je mleko gostejše, belo in bogato z maščobami ter beljakovinami. Leva in desna dojka nista identični, zato je pomembno, da mamice hranijo otroka iz obeh dojk,« pojasni Lidija Žalec. Pove še nekaj drugih zanimivih dejstev. Na primer to, da je mleko, ki se tvori za dečka, po sestavi drugačno od mleka, ki se tvori za deklico. Takšne »inteligentne prilagoditve« telesa so za otroka najbolj optimalne. »Pomembno se je zavedati, da imajo sestavine v materinem mleku veliko več funkcij kot zgolj prehransko. Materino mleko na najboljši možni način vpliva na celoten otrokov razvoj.

Med samim dojenjem pa se krepi tudi odnos med otrokom in materjo, ki je pomemben za njuno zdravje in zdravje celotne družine,« poudari Lidija Žalec in izpostavi še praktičen vidik dojenja. Mamino mleko je vedno pripravljeno, toplo, higiensko neoporečno in varno. Tudi to je velika prednost, ki mamicam olajša delo z otrokom. Med samim dojenjem lahko mamica počiva, kar ugodno vpliva na njeno regeneracijo in zdravje.

Mati zaradi otrokovega stanja ne more dojiti

Velika večina mamic si želi dojiti, če le lahko. Včasih pa dojenje zaradi otrokovega stanja ni mogoče ali je oteženo. Poročila kažejo, da se v Sloveniji letno prezgodaj rodi okoli 7 % otrok. Ugotavljajo tudi, da so ti otroci veliko manj dojeni v primerjavi z otroki, ki se rodijo ob roku. Uspeh dojenja in hranjenja z maminim mlekom je v teh primerih odvisen tudi od ustrezne podpore in pomoči zdravstvenega osebja. »Pri ekstremno nedonošenem otroku dojenje ni mogoče, lahko pa si mama mleko izbrizgava.

Tudi če je otrok na intenzivni negi, ga lahko hitro začne hraniti s svojim mlekom. Posebna previdnost pri dojenju je pomembna v primerih, ko ima otrok katero od redkih bolezni. Na primer galaktozemijo, ki je motnja presnove galaktoze ali fenilketonurijo, ki je posledica prirojene napake v presnovi aminokisline fenilalanina. Pri slednji je hranjenje dojenčka z materinim mlekom sicer možno, vendar mora biti omejeno in kontrolirano.

Pri otrocih se lahko pojavijo tudi alergije na mleko, vendar so to običajno alergije na živila, s katerimi se prehranjuje mati in jih lahko mati iz hrane tudi izloči. Mamica lahko še naprej doji, vendar mora biti na dieti brez hranil, ki otroku povzročajo alergijo. Običajno gre za kravje mleko oziroma jajca,« pojasni Lidija Žalec.

Bolezni, ki materi preprečijo dojenje

Pri življenje ogrožajočih boleznih je materino zdravje na prvem mestu. V primeru raka pri materi mora nujno slediti terapiji, ki zagotavlja njeno zdravje. V tem primeru je dojenje sekundarnega pomena.

»Pri določenih infekcijskih boleznih je treba začasno prekiniti dojenje. Pri sveže odkriti tuberkulozi mora biti mama 14 dni na terapiji, v tem času je kužna in ne sme dojiti. Po tem obdobju 14 dni ni več kužna in varno doji, mama pa seveda zdravljenje nadaljuje po protokolu. Pogost pojav takoj po porodu je izbruh herpesa na ustnici, redkeje na bradavici. Gre za stresni odziv telesa.

Herpetični mehurček na ustnici naj pokrije, otroka v tem času ne poljublja, skrbi za dobro higieno rok in normalno doji. Če ima akutni izbruh herpesa na bradavici, pa naj ne doji na tej dojki, dokler se herpes na bradavici ne zaceli. Glede virusa HIV za razviti svet velja, da mamice, okužene s HIV, ne dojijo, saj imamo zagotovljene druge možnosti prehrane novorojenčkov in dojenčkov,« pojasni Lidija Žalec.

Ovira za dojenje pri materi je tudi, če je nosilka antigena hepatitis B. V tem primeru novorojenček v prvih urah po rojstvu prejme imunoglobuline in cepivo, nakar ga mati varno doji. Prav tako ne sme dojiti mati s sladkorno boleznijo, če jemlje tablete za zniževanje sladkorja v krvi, kar pa v Sloveniji ni v praksi. Nosečnice in doječe matere zdravijo z insulinom, ki je varen za dojenje.

Operacije dojk in dojenje

Pri operacijah dojk lahko gre za medicinske ali estetske operacije. Gre za tehnično različne posege, pomembno pa je, kako so se ohranili mlečni vodi. Zdravnica dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka interne medicine internistične onkologije, je specializirana za zdravljenje raka dojk in uroloških rakov. Že deseto leto je vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje raka dojk na Onkološkem inštitutu.

Na vprašanje, kdaj in zakaj v primeru raka dojenje ni mogoče, odgovarja: »Dojenje ni možno, če je odstranjeno vse žlezno tkivo dojke po mastektomiji. Laktacija je zelo okrnjena tudi v dojki, ki je ohranjena, vendar pa obsevana. Tudi zdravljenje s protirakavimi zdravili omejuje dojenje. Dojenje takrat odsvetujemo, saj se lahko zdravila izločajo v materino mleko. To velja tako za kemoterapijo, zdravila anti-Her2 in hormonsko terapijo. Previdnost pa je potrebna tudi pri drugih zdravilih.

Doječa mamica naj se posvetuje s svojim zdravnikom, ali določeno zdravilo lahko jemlje med nosečnostjo.« In kaj svetujejo mamicam, pri katerih dojenje zaradi bolezni, obsevanja oziroma zdravil ni mogoče? »Če je druga dojka zdrava in mlada mamica ne jemlje nobenih zdravil, je dojenje na zdravi dojki seveda možno in povsem zdravo. V Sloveniji imamo kar veliko mladih mamic, ki so prebolele raka dojk pa nato uspešno zanosile, rodile in dojile. Dojenje pa seveda ni možno, če sta bili odstranjeni obe dojki, kar ni redek primer. Takrat je treba otroka hraniti z nadomestnim mlekom,« svetuje dr. Simona Borštnar.

Mlečne banke – odlična alternativa

Če dojenje ni mogoče, to še ne pomeni, da novorojenček ne more piti kakovostnega mleka iz materinih prsi. V ljubljanski porodnišnici je na kliničnem oddelku za perinatologijo novopečenim mamicam na voljo mlečna kuhinja z laktarijem, v katerem si lahko matere izbrizgajo mleko in ga shranijo za svojega dojenčka. Prva banka humanega mleka v Sloveniji pa je še vedno v postopku ustanavljanja.

To bo prva mlečna banka v Sloveniji, medtem ko v Evropi že obstaja 166 delujočih mlečnih bank. »Prva alternativa je vedno žensko mleko, saj je najbolj podobno materinemu. Vsekakor pa mora biti to varna alternativa, ne kar nakup po spletu na črnem trgu. Mleko mora biti testirano, zdravo, brez virusov in drugih onesnaženosti.

Takšno mleko zagotavljajo mlečne banke, kjer se lahko dobi mleko za novorojenčke in nedonošenčke. Prav za slednje je takšno mleko najpomembnejše hranilo. V ljubljanski porodnišnici se projekt mlečne banke končno bliža realizaciji. Najkasneje naslednje leto naj bi zaživel,« pove Lidija Žalec.

Kaj pa mlečna formula?

V primerih, ko mama ne more dojiti, je torej prva naslednja izbira žensko mleko, sicer pa mlečna formula. »Za slednje je včasih še preveč reklame; kupiti jih je mogoče ne samo v lekarnah, ampak tudi v samopostrežnih trgovinah. Svetovalci za dojenje svetujemo, da je treba v primeru, ko je res potrebna mlečna formula, izbrati kakovostno. Žal obstajata samo formuli do otrokovega 6. meseca in od 6. meseca naprej, medtem ko je materino mleko vsak dan drugačno in prilagojeno otroku.

Posebne formule so namenjene otrokom z alergijami in otrokom s težavami s prebavnim sistemom, kot so na primer kolike, zaprtje in refluks. Vedno je treba uporabiti sveže pripravljeno formulo in poskrbeti za higiensko neoporečnost. Pomemben je tudi stik z materjo in otrokom, ki se pri dojenju razvija samodejno. Tudi pri hranjenju s stekleničko je dobro imeti otroka v naročju, v polsedečem položaju, da otroka gledamo, opazujemo in se z njim pogovarjamo.

Pri takšnem hranjenju lahko sodeluje tudi oče. Pomembno je, da je družina v prvih treh mesecih v tesnem stiku, da se otrok čim več nosi in crklja, da so starši tudi med spanjem čim bližje otroku, spijo v isti postelji ali zraven nje. Večkrat se mamice bojijo, da bi otroka razvadili že v prvih tednih njegovega življenja, vendar danes že vemo, da je tesen stik s starši potreba otroka, ki zagotovljena zelo dobro vpliva na njegov čustveni in kognitivni razvoj,« poudari Lidija Žalec.

Kaj je galaktozemija?

Galaktozemija je redka genetska motnja, ki vpliva na to, kako se galaktoza predeluje v telesu. Galaktoza je preprost sladkor, ki ga najdemo v mleku, siru, jogurtu in drugih mlečnih izdelkih. Simptomi galaktozemije se običajno razvijejo nekaj dni ali tednov po rojstvu. Dojenčki, ki imajo galaktozemijo, imajo težave s prehranjevanjem in običajno shujšajo. Najpogostejše zdravljenje galaktozemije je dieta z malo galaktoze. To pomeni, da mleka in drugih živil, ki vsebujejo laktozo ali galaktozo, ni mogoče uživati.

ABC

A Pri ekstremno nedonošenem otroku dojenje ni mogoče.

B Posebna previdnost je potrebna pri galaktozemiji in fenilketonuriji otroka.

C Dojenje ni možno, če je odstranjeno vse žlezno tkivo dojke po mastektomiji.