September velja za svetovni mesec alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa obeležujemo svetovni dan alzheimerjeve bolezni. Slednja je najpogostejši vzrok za demenco (kar 50–60 % demence je posledica alzheimerjeve bolezni). Ob tej priložnosti so strokovnjaki na novinarski konferenci spregovorili o demenci, pomenu zgodnje diagnoze in vplivu bolezni covid-19 na kognitivne sposobnosti.

Avtorica: Helena Žagar

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Ta t. i. »tiha bolezen našega časa« lahko prizadene vsakogar, s starostjo pa možnost, da zbolimo, narašča. Tako ima v starosti nad 65 let demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji.

V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo trije ljudje. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco vsak 13. prebivalec, starejši od 65 let oz. vsak peti prebivalec, star 80 let ali več. Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje. Posledično ne preseneča, da demenca velja za eno največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobne družbe.

Pravočasna diagnoza bolniku in svojcem olajša življenje

Da bi razumeli, zakaj je pravočasna diagnoza pri demenci tako zelo pomembna, moramo najprej vedeti, da za zdaj zdravila, s katerim bi pozdravili demenco, še ne poznamo. Je pa moč z zdravili, ki so na voljo, bolezen upočasniti. In ta razpoložljiva zdravila bolnikom najbolj pomagajo ravno v zgodnjem obdobju bolezni. Po drugi strani pa pravočasna diagnoza olajša življenje tudi svojcem oz. ljudem, ki za bolnika skrbijo. »Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni,« pojasnjuje Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija.

Sčasoma, ko bolezen napreduje, postajajo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj same zase ne morejo več skrbeti. To pa lahko močno obremeni svojce, ki lahko postanejo izpostavljeni hudim duševnim, telesnim in finančnim obremenitvam in celo socialni izključenosti. »Sprejeti diagnozo je najtežje. Pa vendar svojci navajajo, da so potem, ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in lažje spremenili obstoječo vsakodnevno rutino.

Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem veš, kaj se s tabo dogaja. Po diagnozi bolnik namreč dobi zdravstveno podporo, svojci pa informacije in pomoč. Še zlasti prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključnih, saj se tedaj svojci informirajo in izobražujejo o bolezni, dobijo priporočila, kako se znajti glede finančnih, pravnih ter ostalih težav, vezanih na življenje obolelega,« svoje izkušnje opiše Zlobčeva.

Spodbudne novice z one strani Atlantika

Da pa se v prihodnosti morda obetajo obsežne spremembe tudi na področju zdravljenja alzheimerjeve bolezni, je opozorila doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana. Letos je namreč ameriška agencija za hrano in zdravila FDA odobrila prvo zdravilo za zdravljenje alzheimerjeve bolezni (zdravilo vpliva na odlaganje oz. količino bolezenske beljakovine amiloid, ki se pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo kopiči v možganih).

A stvari še zdaleč niso enoznačne. »Raziskava je sicer pokazala učinkovitost zdravila na količino amiloida v možganih posameznikov, ni pa jim uspelo dokazati, da tako zdravljenje vpliva na klinično stanje bolnikov, ki so bili s tem zdravilom zdravljeni, zato je ta odobritev za zdaj deležna številnih kritik in vprašanj,« je pojasnila Krambergerjeva ter poudarila, da si strokovnjaki seveda želijo, da bi bile obstoječe dileme čim prej razjasnjene, saj bodo le tako lahko izvedeli, ali bomo lahko bolnikom z demenco tako zdravilo kmalu ponudili tudi v evropskem prostoru.

O prvih znakih demence se je treba čim več pogovarjati

Za postavitev pravočasne diagnoze se je treba v družbi čim več pogovarjati o prvih znakih demence, meni družinska zdravnica asist. mag. Tatjana Cvetko, dr. med., spec. spl. med., iz ZD Koper. Ambulante družinske medicine so namreč mesto prvega stika pri težavah z demenco. »Žal pa je tako, da bolnik in svojci ne pridejo v ambulanto in enostavno rečejo, dajte mi zdravilo, imam demenco. Prepoznavanje demence ostaja problematično. Zakaj? Eden od razlogov je raznolikost težav, zaradi katerih bolniki prihajajo v ambulanto.

Eno je motnja spomina, velikokrat pa so to razni bolečinski sindromi, motnje spanca, težave pri obnašanju, težave pri jemanju zdravil itd. Gre za kup raznolikih težav, ki pripeljejo bolnika v ambulanto, družinski zdravnik pa mora, soočen s to raznolikostjo, v neki točki pomisliti tudi na demenco.« Zato je prav, da se kot družba čim več pogovarjamo o prvih znakih demence, saj tako družinski zdravnik hitreje pomisli tudi nanjo. Od tu dalje je po mnenju dr. Cvetko tudi diagnoza bistveno lažja.

Prvi znaki demence

·         Postopna izguba spomina (oseba pozablja nedavno pridobljene informacije – spomni se dogodkov izpred desetletij, ne pa, kaj je tisti dan jedla za kosilo).

·         Težave pri govoru in iskanje pravih besed (oseba težko sledi pogovoru, ne ve, kako naprej, pri govoru se ji zatika in pogosto išče prave besede).

·         Osebnostne in vedenjske spremembe (razpoloženje in osebnost osebe se spremenita; pojavijo se zmedenost, sumničavost, potrtost ali prestrašenost; vedenje osebe postane neobičajno, pogosto se neustrezno odziva na situacijo).

·         Upad intelektualnih funkcij (oseba ima težave pri načrtovanju ali reševanju težav, težko se odloča in pogosto sprejema neustrezne odločitve, npr. se neprimerno obleče, postane manj spretna pri ravnanju z denarjem).

·         Težave pri vsakodnevnih opravilih (npr. oseba ima težave pri pripravi jedi – se ne spomni recepta, vožnji z avtomobilom – ne ve, kam zaviti v križišču, pri igranju priljubljene igre – se ne spomni pravil).

·         Iskanje in izgubljanje stvari (oseba stvari postavlja na neobičajna mesta, izgublja predmete, pogosto obtožuje druge, da ji kradejo).

·         Težave pri krajevni in časovni orientaciji (oseba se ne spomni datuma, dneva v tednu ali kateri letni čas je, pozabi tudi, kje je ali kako je tja prišla, zaradi česar se izgublja).

·         Ponavljanje vprašanj (oseba isto vprašanje ponovi tudi do dvajsetkrat na dan).

·         Spremembe čustvovanja in razpoloženja (oseba je manj motivirana, pogosto je pasivna, spi več kot običajno, izgubi zanimanje za reči, ki jih je prej rada počela; ima hitra čustvena nihanja, lahko gre za popolnoma situaciji neustrezna čustva ali pa čustev sploh ne pokaže).

·         Zapiranje vase in izogibanje družbi (oseba začne trajno opuščati delovne obveznosti, družbene dejavnosti, ukvarjanje s športom, konjičke, izogiba se družbi).

Okužba s covidom-19 lahko še poslabša kognitivne sposobnosti oseb z demenco

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je poudarila pomen cepljenja bolnikov z alzheimerjevo boleznijo, njihovih svojcev in negovalnega osebja, ki so z njimi v stiku. »Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša. Bolniki z alzheimerjevo boleznijo so bili, predvsem v lanskem letu, zaradi epidemije še posebej prizadeti zaradi zmanjšanja stika s svojci, saj je šlo za čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z zmanjšanjem stikov med ljudmi.

V zadnjem času pa smo lahko s cepljenjem bistveno izboljšali stanje predvsem v negovalnih ustanovah in tudi povsod drugje, kjer živijo bolniki z alzheimerjevo boleznijo. Ni treba posebej poudarjati, kako je zaradi vseh posledic, ki jih covid-19 pušča pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo, nujno, da ti za covidom-19 ne zbolijo. Ker pa cepljenje v primeru bolnikov z alzheimerjevo boleznijo ne zadošča, saj vemo, da cepljenje ni 100-odstotno učinkovito, je še toliko bolj pomembno, da ustvarimo okoli bolnikov obrambni zid, kar pomeni, da take bolnike obkrožajo izključno ljudje, ki so cepljeni proti covidu-19,« je dejala prof. dr. Bojana Beović.

Številni bolniki z demenco imajo simptome posttravmatske stresne motnje

Napredka in razvoja diagnostike, ki bo vsaj nekaterim bolnikom z alzheimerjevo boleznijo olajšal življenje, se je razveselila asist. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., spec. psih., vodja Gerontopsihiatričnega oddelka iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, hkrati pa je dodala, da nikakor ne more mimo dejstva, da je na psihofizično počutje bolnikov bistveno vplivala pandemija. Bolniki so bili tako sprva izjemno obremenjeni zaradi ukrepov socialnega distanciranja, kasneje so številni še sami zboleli za covidom-19.

Še zlasti kritične so po njenih besedah razmere v DSO-jih, kjer je bila smrtnost ponekod izjemno visoka (ponekod so domovi za starejše izgubili tudi do četrtine oskrbovancev) in od koder zdaj poročajo o simptomih posttravmatske stresne motnje. Čeprav so ti simptomi tudi sicer prisotni pri ljudeh, ki so preboleli covid-19 in bili zdravljeni v intenzivnih enotah, mnogi prebivalci DSO-jev še zdaj doživljajo izjemne stiske in je posledično duševnemu stanju prebivalcev v DSO-jih po njenem mnenju pomembno posvetiti posebno pozornost.

Razmere pa niso rožnate niti na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Tam so, tako Rus Prelogova, v prvem epidemiološkem letu zaznali manjše število sprejemov v bolnišnico, podobno kot drugod po Evropi, ljudje so ostajali doma. V letu 2021 pa so se razmere obrnile na glavo. Letos beležijo porast števila zlasti hospitalnih obravnav, hkrati pa opažajo, da k njim prihajajo bolniki z bolj napredovanimi stopnjami demence.

Več informacij o demenci, prvih znakih, poteku bolezni ter ustrezne stike najdete na spletni strani Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.

ABC

A V Sloveniji ima demenco vsak 13. prebivalec, starejši od 65 let.

B Demenca je ena največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobne družbe.

C Zdravila, s katerim bi pozdravili demenco, še ne poznamo.